Zakaj potrebujemo tišino za mentalno zdravje?

Tišino potrebujemo za mentalno zdravje zato, ker možganom omogoča manj dražljajev, boljšo čustveno predelavo, umiritev stresnega odziva in obnovo pozornosti. Ko smo v tišini, se živčni sistem lažje premakne iz stanja stalne pripravljenosti v stanje počitka, prefrontalni korteks se manj izčrpava, amigdala prejema manj signalov nevarnosti, kortizol se lahko postopoma zniža, možgani pa dobijo prostor za razmišljanje, spomin, ustvarjalnost in notranjo stabilnost.

Tišina ni samo odsotnost zvoka. Za možgane pomeni obdobje brez stalnega vnosa dražljajev. V sodobnem svetu tišine pogosto ne zmanjkuje samo zaradi hrupa v okolici, ampak tudi zaradi digitalnega hrupa: obvestil, telefona, socialnih omrežij, novic, glasbe, podcastov, videov, e-pošte in stalne dosegljivosti.

Ko ni zunanjih dražljajev, možgani ne ugasnejo. Nasprotno, začnejo opravljati pomembno notranje delo: urejajo informacije, predelujejo čustva, povezujejo spomine, obnavljajo pozornost in pomagajo živčnemu sistemu, da se umiri. Zato je tišina eden najpreprostejših, a pogosto najbolj spregledanih načinov za podporo mentalnemu zdravju. Širši vpliv digitalnega odklopa na možgane opisujemo v članku Kako digitalni odklop vpliva na možgane.

Kaj pomeni tišina za možgane?

Tišina za možgane ne pomeni popolne praznine.

Pomeni manj zunanjih zahtev.

Manj zvokov.

Manj obvestil.

Manj informacij.

Manj prekinitev.

Manj potrebe po odzivanju.

Možgani ves dan obdelujejo dražljaje, tudi takrat, ko se tega ne zavedamo. Hrup v prometu, zvok telefona, sporočila, novice, glasba v ozadju, pogovori, odprti zavihki in digitalne vsebine od možganov zahtevajo stalno ocenjevanje.

Je to pomembno?

Je to nevarno?

Moram odgovoriti?

Moram pogledati?

Moram kaj narediti?

Tišina zmanjša to neprestano presojanje. Možganom omogoči, da se ne ukvarjajo ves čas z zunanjim svetom, ampak lahko del energije usmerijo v notranjo obnovo.

Zato tišina ni pasivna. Je aktivno stanje regeneracije.

Zakaj je tišina danes tako redka?

Tišina je danes redka, ker smo skoraj ves čas obdani z dražljaji.

Tudi kadar ni zunanjega hrupa, pogosto sami zapolnimo prostor:

• s telefonom,
• z glasbo,
• s podkasti,
• z videi,
• z novicami,
• s socialnimi omrežji,
• s televizijo,
• z e-pošto,
• z delovnimi sporočili,
• z nenehnim preverjanjem aplikacij.

Včasih smo imeli več naravnih prehodov brez informacij: hoja, čakanje, vožnja, obroki, sprehodi, večeri, dolgčas. Danes te trenutke pogosto takoj zapolnimo z zaslonom ali zvokom.

To pomeni, da možgani redko dobijo priložnost za neprekinjen mir.

Težava ni samo v hrupu. Težava je v odsotnosti praznega prostora.

Če je vsak trenutek zapolnjen z informacijami, možgani nimajo dovolj časa za predelavo, razmišljanje in umirjanje.

Hrup ni samo zvok

Ko govorimo o tišini, ne govorimo samo o odsotnosti glasnih zvokov.

Obstaja tudi informacijski hrup.

Informacijski hrup vključuje:

• obvestila,
• novice,
• komentarje,
• kratke videe,
• socialna omrežja,
• e-pošto,
• reklame,
• sporočila,
• stalno dosegljivost,
• odprte zavihke,
• miselni seznam nalog.

Ta hrup ni vedno slišen, vendar vseeno obremenjuje možgane.

Lahko sedimo v popolnoma mirni sobi, a če ves čas preverjamo telefon, možgani niso v tišini. Še vedno obdelujejo informacije, odzive, primerjave, novice in pričakovanja.

Zato prava tišina pogosto zahteva tudi digitalni odklop.

Ne samo manj zvoka.

Tudi manj informacij.

Ne samo mirno okolje.

Tudi mirnejši vnos dražljajev.

Povezavo med preveliko količino informacij in mentalno zasičenostjo opisujemo v članku Kako prepoznati informacijsko preobremenjenost.

Kaj se zgodi v možganih med tišino?

Ko se zunanji dražljaji zmanjšajo, možgani preklopijo v drugačen način delovanja.

Namesto da ves čas obdelujejo nove informacije, lahko začnejo urejati tisto, kar so že prejeli.

V tišini se lahko okrepijo procesi, povezani z:

• predelavo čustev,
• povezovanjem spominov,
• razmišljanjem o sebi,
• ustvarjalnostjo,
• načrtovanjem,
• razumevanjem izkušenj,
• notranjo orientacijo,
• obnovo pozornosti.

Možgani potrebujejo takšne trenutke, ker niso narejeni samo za sprejemanje informacij. Narejeni so tudi za njihovo povezovanje, filtriranje in razumevanje.

Če nenehno vnašamo nove informacije, ne da bi dali možganom čas za predelavo, se lahko pojavi občutek mentalne zasičenosti.

Tišina je prostor, kjer se informacije lahko “usedajo”.

Zato se nam v tišini pogosto pojavijo ideje, uvidi ali rešitve, ki se niso pojavile med nenehnim razmišljanjem.

Tišina in prefrontalni korteks

Prefrontalni korteks je del možganov, ki sodeluje pri zbranosti, odločanju, načrtovanju, samokontroli in usmerjanju pozornosti.

V sodobnem dnevu je zelo obremenjen.

Vsako obvestilo, vsaka odločitev, vsako preklapljanje med nalogami in vsaka digitalna prekinitev zahteva njegovo energijo.

Prefrontalni korteks mora ves čas odločati:

• kaj je pomembno,
• kaj lahko ignoriram,
• ali moram odgovoriti,
• ali naj preverim telefon,
• kaj sem delal prej,
• kam moram usmeriti pozornost.

Tišina zmanjša število teh odločitev.

Ko ni stalnih dražljajev, se prefrontalni korteks manj izčrpava. Zato se po obdobju tišine pogosto počutimo bolj zbrane, manj razpršene in sposobne jasnejšega razmišljanja.

Če se pogosto težko osredotočite, ni nujno, da vam manjka volje. Morda vaš sistem za pozornost preprosto nima dovolj tišine. To širše razlagamo v članku Zakaj se težko zberem.

Tišina umirja amigdalo

Amigdala je del možganov, ki sodeluje pri zaznavanju nevarnosti, strahu in čustveno pomembnih signalov.

V hrupnem in informacijskem okolju se lahko aktivira zelo pogosto.

To se zgodi ob:

• nenadnih zvokih,
• opozorilih,
• obvestilih,
• negativnih novicah,
• konfliktih,
• stresnih sporočilih,
• socialni primerjavi,
• občutku nujnosti.

Če se amigdala aktivira večkrat na dan, lahko živčni sistem ostane v stanju blage pripravljenosti. Človek se počuti napet, razdražljiv, utrujen ali zaskrbljen, čeprav ni v neposredni nevarnosti.

Tišina zmanjša število signalov, ki jih amigdala mora preverjati.

Ko ni stalnega hrupa, obvestil in digitalnih dražljajev, se občutek nevarnosti zmanjša. Živčni sistem lažje dobi signal, da je varno.

To je pomembno za mentalno zdravje, ker kronično aktiviran alarmni sistem povečuje občutek notranje napetosti.

Povezavo med stresom in možgani opisujemo v članku Kako stres vpliva na možgane.

Tišina in kortizol

Kortizol je glavni stresni hormon.

Telo ga izloča, ko se mora odzvati na obremenitev, nevarnost ali pritisk. Kratkoročno je koristen, ker nas prebudi, aktivira in pripravi na odziv. Težava nastane, ko je stresni sistem aktiviran prepogosto.

Hrup, obvestila, negativne novice, stalna dosegljivost in digitalna preobremenjenost lahko kortizol aktivirajo večkrat dnevno.

Tišina deluje v nasprotni smeri.

Ko se dražljaji zmanjšajo, telo prejme manj signalov za pripravljenost. Simpatični živčni sistem se lahko umiri, parasimpatični živčni sistem pa lažje prevzame večjo vlogo pri počitku in obnovi.

To se lahko kaže kot:

• počasnejše dihanje,
• manj mišične napetosti,
• mirnejši srčni utrip,
• manj notranjega nemira,
• lažje sproščanje,
• boljši večerni prehod v spanec.

Tišina sama ne odpravi vseh vzrokov stresa, vendar telesu pomaga dobiti prostor, v katerem se stresni odziv ne sproža nenehno.

Kako kortizol vpliva na telo, opisujemo v članku Kako kortizol vpliva na telo.

Tišina pomaga živčnemu sistemu preklopiti v regeneracijo

Živčni sistem potrebuje ritme.

Potrebuje aktivacijo, kadar delamo, rešujemo probleme ali se odzivamo na obremenitve.

Potrebuje pa tudi umirjanje, kadar počivamo, prebavljamo, spimo, se obnavljamo in predelujemo čustva.

Težava sodobnega okolja je, da pogosto podaljšuje stanje aktivacije.

Tudi ko ne delamo, lahko poslušamo novice.

Tudi ko počivamo, lahko scrollamo.

Tudi ko smo zvečer doma, lahko odgovarjamo na sporočila.

Tudi ko je telo utrujeno, možgani prejemajo nove informacije.

Tišina pomaga ustvariti jasen prehod.

Zdaj ni treba odgovarjati.

Zdaj ni treba preverjati.

Zdaj ni treba sprejemati novih informacij.

Zdaj se lahko sistem umiri.

To je razlog, zakaj tišina pogosto ni samo prijetna, ampak obnovitvena. Živčnemu sistemu omogoči stanje, ki ga v hrupnem digitalnem dnevu težko doseže sam.

Praktične korake za umirjanje tega sistema najdete v članku Kako umiriti živčni sistem.

Tišina in možganska megla

Možganska megla je občutek nejasnega razmišljanja, slabše zbranosti, mentalne utrujenosti in počasnejšega mišljenja.

Pogosto nastane, ko se združijo stres, slab spanec, preveč informacij, preveč prekinitev in premalo regeneracije.

Tišina lahko pomaga, ker zmanjša dotok dražljajev in omogoči možganom, da predelajo že prejete informacije.

Če so možgani ves dan izpostavljeni novicam, zaslonom, pogovorom, obvestilom in nalogam, lahko postanejo zasičeni.

Tišina deluje kot razbremenitev.

Ne dodaja novih informacij.

Ne zahteva odziva.

Ne sili v primerjanje.

Ne prekinja pozornosti.

Zato se po obdobju tišine lahko pojavijo večja jasnost, bolj mirne misli in boljši občutek notranjega prostora.

Osnovno razlago možganske megle najdete v članku Kaj je možganska megla.

Tišina in spomin

Spomin ne nastaja samo takrat, ko se učimo.

Nastaja tudi takrat, ko možgani informacije urejajo, povezujejo in utrjujejo.

Če po učenju ali pomembni izkušnji takoj preidemo v nov tok informacij, možgani dobijo manj prostora za predelavo. Če pa jim damo nekaj tišine, imajo več možnosti, da novo znanje povežejo z obstoječim.

Zato so trenutki brez dražljajev pomembni po:

• učenju,
• branju,
• pogovoru,
• delu,
• čustveno intenzivnem dogodku,
• reševanju problema,
• sprejemanju pomembne odločitve.

Tišina omogoča možganom, da se ne ukvarjajo takoj z naslednjo stvarjo.

Včasih se nam šele v tišini razjasni, kaj smo slišali, razumeli ali občutili.

Tišina in ustvarjalnost

Ustvarjalnost potrebuje prostor.

Če je vsak trenutek zapolnjen z vsebino, možgani težje povezujejo ideje na nov način.

Veliko ustvarjalnih misli se pojavi ravno takrat, ko nismo neposredno osredotočeni na problem:

• med sprehodom,
• pod prho,
• med vožnjo brez radia,
• tik pred spanjem,
• med gledanjem skozi okno,
• med tiho jutranjo rutino.

To se zgodi zato, ker možgani v miru povezujejo informacije, ki jih med aktivnim delom ne morejo povezati.

Tišina ni izguba produktivnosti.

Pogosto je pogoj za globljo produktivnost.

Če možganom nikoli ne damo praznega prostora, jim odvzamemo enega najpomembnejših pogojev za ustvarjalno razmišljanje.

Tišina in čustvena predelava

Čustva potrebujejo čas.

Če vsak neprijeten občutek takoj prekrijemo s telefonom, glasbo, videom ali delom, ga morda začasno ne čutimo, vendar ga možgani niso nujno predelali.

V tišini se lahko pojavijo misli in občutki, ki so bili prej potisnjeni v ozadje.

To je lahko neprijetno.

Lahko se pojavi nemir, žalost, tesnoba, dolgčas, utrujenost ali potreba po begu.

Toda to ni nujno slab znak.

Pogosto pomeni, da je živčni sistem končno dobil prostor, da pokaže, kaj je bilo ves čas prisotno.

Tišina zato ni vedno takoj sproščujoča. Včasih je najprej iskrena.

Pomaga nam opaziti, kaj se v nas dogaja, namesto da vse prekrijemo z novimi dražljaji.

Zakaj je tišina na začetku lahko neprijetna?

Mnogim ljudem je tišina neprijetna, ker so možgani navajeni stalne stimulacije.

Če smo vajeni, da vsak prost trenutek zapolnimo s telefonom, glasbo, podcastom ali novicami, se tišina lahko zdi prazna, dolgočasna ali celo tesnobna.

To ne pomeni, da je tišina škodljiva.

Pogosto pomeni, da je živčni sistem navajen stalnega vnosa.

Ko vnos izgine, se pokaže notranji nemir.

Pojavijo se lahko misli:

• kaj naj zdaj počnem,
• nekaj zamujam,
• dolgčas mi je,
• neprijetno mi je,
• moram preveriti telefon,
• ne morem biti samo v tišini.

Najboljši pristop je postopnost.

Ni treba začeti z eno uro tišine. Začnite z dvema minutama. Nato petimi. Nato desetimi.

Možgani se tišine lahko znova naučijo.

Tišina ni isto kot osamljenost

Pomembno je ločiti tišino od osamljenosti.

Tišina je lahko zavesten prostor brez dražljajev.

Osamljenost pa je boleč občutek pomanjkanja povezanosti.

Tišina je lahko zdravilna, kadar jo izberemo in jo doživljamo kot prostor za počitek, razmislek ali prisotnost.

Osamljenost pa lahko poveča stres, če se počutimo zapuščene, nepovezane ali brez podpore.

Zato tišina ne pomeni, da se moramo umakniti od ljudi.

Lahko pomeni:

• miren sprehod,
• tih začetek dneva,
• obrok brez zaslona,
• trenutek brez telefona,
• večer brez novic,
• tiho prisotnost z nekom, ki nam je blizu.

Najboljša tišina ni vedno samota. Včasih je to mirna prisotnost brez potrebe po stalni stimulaciji.

Tišina in spanec

Tišina je zelo pomembna tudi za spanec.

Zvečer možgani potrebujejo signal, da se dan zaključuje. Če je zadnja ura dneva polna zaslonov, novic, pogovorov, dela, glasbe, videov in obvestil, se živčni sistem težje umiri.

Tišina pred spanjem pomaga ustvariti prehod.

Telo dobi signal:

ni več novih informacij,

ni več nujnih odzivov,

ni več digitalnega hrupa,

lahko se pripraviš na počitek.

Tišina pred spanjem lahko vključuje:

• brez telefona,
• brez televizije,
• brez novic,
• brez glasnih vsebin,
• mirno branje,
• dihanje,
• raztezanje,
• topel tuš,
• zapis misli na papir.

Če je telefon zvečer glavni vir dražljajev, je tišino najlažje začeti z digitalnim mrakom. Zakaj je telefon pred spanjem posebej problematičen, opisujemo v članku Zakaj telefon pred spanjem škoduje spanju.

Tišina in digitalni stres

Digitalni stres nastane, ko nas digitalno okolje obremenjuje z obvestili, informacijami, primerjanjem, novicami, pričakovanji in stalno dosegljivostjo.

Tišina je naravno nasprotje digitalnega stresa.

Digitalni stres govori:

poglej,

odgovori,

preveri,

primerjaj,

bodi na tekočem,

ne zamudi.

Tišina govori:

ustavi se,

dihaj,

poslušaj sebe,

ni treba takoj,

ni treba vsega vedeti,

ni treba biti ves čas dosegljiv.

Zato tišina ni samo odsotnost zvoka. Je sprememba odnosa do dražljajev.

Ko si dovolimo tišino, si dovolimo, da pozornost ne pripada ves čas zunanjemu svetu.

Širši okvir tega pojava opisujemo v članku Kaj je digitalni stres.

Kako vnesti več tišine v vsakdan?

Tišine ni treba uvajati dramatično.

Najbolje deluje, če jo vgradimo v majhne dele dneva.

Začnete lahko z enim od teh korakov:

• 5 minut tišine po bujenju,
• sprehod brez slušalk,
• obrok brez telefona,
• vožnja brez radia,
• 10 minut brez zaslonov pred spanjem,
• tiho sedenje po delu,
• sobotno jutro brez novic,
• ena ura brez telefona med vikendom.

Pomembno je, da tišine ne spremenite v še eno obveznost, ki povzroča pritisk.

Naj bo prostor, ne naloga.

Če vam je tišina neprijetna, jo povežite z nečim nežnim: čajem, sprehodom, dihanjem, raztezanjem ali opazovanjem narave.

Digitalni mrak kot najlažji začetek tišine

Digitalni mrak je eden najlažjih načinov, da v življenje vnesemo več tišine.

Pomeni, da zadnjih 30 do 60 minut pred spanjem zmanjšamo ali ustavimo uporabo digitalnih naprav.

To obdobje lahko postane tiha cona dneva.

Brez novic.

Brez socialnih omrežij.

Brez e-pošte.

Brez kratkih videov.

Brez obvestil.

Namesto tega izberemo dejavnosti, ki ne preplavijo možganov z novimi informacijami.

Digitalni mrak je učinkovit, ker združi dve koristi: manj digitalnih dražljajev in več večernega miru.

Če želite bolj sistematično urejati dotok informacij, je koristen tudi pristop, opisan v članku Kaj je informacijska dieta.

Tišina v naravi

Narava je ena najboljših oblik tišine.

Ne zato, ker je vedno popolnoma brez zvoka, ampak zato, ker so naravni zvoki običajno manj agresivni za živčni sistem kot digitalni in mestni dražljaji.

Šumenje listov, veter, voda, ptice ali koraki po poti lahko delujejo bolj pomirjujoče kot obvestila, promet, glasni pogovori ali nenehne digitalne vsebine.

Sprehod v naravi brez telefona združi več koristnih učinkov:

• manj informacij,
• manj zaslonov,
• več gibanja,
• več naravne svetlobe,
• bolj miren ritem,
• boljšo regulacijo živčnega sistema,
• več prostora za misli.

To je ena najpreprostejših oblik mentalne regeneracije.

Ni treba, da gre za dolg pohod. Že kratek sprehod brez slušalk je lahko pomemben odmik od hrupa.

Koliko tišine potrebujemo?

Ni ene številke, ki bi veljala za vse.

Nekdo potrebuje več tišine, ker je zelo občutljiv na dražljaje. Nekdo drug jo potrebuje manj, vendar jo še vedno potrebuje.

Dober začetek je:

• 5 minut tišine zjutraj,
• en sprehod brez slušalk,
• en obrok brez zaslona,
• 30 minut digitalnega mraka zvečer.

Če opazite, da se po tišini počutite bolj mirno, jasno ali zbrano, lahko čas postopoma podaljšate.

Pomembnejša od dolžine je rednost.

Možgani imajo radi ritem.

Bolje je 10 minut tišine vsak dan kot tri ure enkrat na mesec in potem spet popolna preobremenjenost.

Kdaj je tišina posebej koristna?

Tišina je posebej koristna, kadar opažate:

• razdražljivost,
• slabšo koncentracijo,
• možgansko meglo,
• občutek preplavljenosti,
• stalno preverjanje telefona,
• težko umirjanje zvečer,
• občutek notranje napetosti,
• utrujenost po socialnih omrežjih,
• potrebo po stalnem ozadnem zvoku,
• nelagodje ob dolgčasu,
• slab spanec,
• občutek, da je glava ves čas polna.

V teh primerih možgani pogosto ne potrebujejo še ene informacije, še enega nasveta ali še ene vsebine.

Pogosto potrebujejo manj.

Manj zvoka.

Manj zaslonov.

Manj dražljajev.

Več tišine.

Kdaj poiskati pomoč?

Tišina lahko pomaga pri stresu, mentalni utrujenosti in preobremenjenosti, vendar ni vedno dovolj.

Strokovna pomoč je smiselna, če:

• tesnoba traja dlje časa,
• tišina sproži zelo močne panične občutke,
• nespečnost postane stalna,
• se pojavlja občutek brezupa,
• se težko umirite tudi brez dražljajev,
• se pojavljajo znaki izgorelosti,
• čutite močno čustveno izčrpanost,
• težave vplivajo na delo, odnose ali vsakodnevno življenje.

Po podatkih American Psychological Association lahko stalna izpostavljenost stresu, hrupu in digitalnim dražljajem obremenjuje duševno zdravje, zato so redni odmori, sproščanje in meje pri dražljajih pomemben del skrbi za psihično počutje.

Praktični nasveti za več tišine

• Začnite dan brez telefona vsaj prvih 5 minut.
• Med sprehodom občasno ne poslušajte glasbe ali podcastov.
• En obrok na dan pojejte brez zaslona.
• Uvedite 30 do 60 minut digitalnega mraka pred spanjem.
• Med delom si vzemite kratke odmore brez telefona.
• Vožnjo ali del poti preživite brez radia.
• Telefon med počitkom umaknite iz vidnega polja.
• Novic ne spremljajte tik pred spanjem.
• Enkrat tedensko si vzemite uro brez digitalnih vsebin.
• Če je tišina neprijetna, začnite z dvema minutama.
• Tišino povežite z nečim prijetnim: čajem, naravo, dihanjem ali raztezanjem.
• Ne zapolnite vsakega trenutka dolgčasa z zaslonom.
• Dovolite si trenutke brez produktivnosti.

Zaključek

Tišino potrebujemo za mentalno zdravje zato, ker možganom omogoča tisto, česar v sodobnem svetu pogosto nimajo: prostor brez stalnih dražljajev. V tišini se živčni sistem lažje umiri, amigdala prejema manj signalov nevarnosti, prefrontalni korteks si lahko opomore, kortizol se lahko zniža, možgani pa dobijo čas za predelavo čustev, spominov in informacij.

Tišina ni praznina. Je prostor za regeneracijo. Pomaga pri koncentraciji, spanju, ustvarjalnosti, čustveni stabilnosti in občutku notranjega miru. V svetu, kjer je skoraj vsak trenutek mogoče zapolniti z zvokom, zaslonom ali informacijo, postane tišina ena najpomembnejših oblik skrbi zase.

Ni treba začeti veliko. Dovolj je nekaj minut tišine zjutraj, sprehod brez telefona, večer brez novic ali obrok brez zaslona. Ko možgani redno dobijo trenutke brez hrupa, se lahko postopoma izboljšajo mentalna jasnost, zbranost, razpoloženje in občutek, da smo bolj prisotni v svojem življenju.

Pogosta vprašanja

Dodatna vprašanja in odgovori

Ali tišina pomaga pri možganski megli?

Lahko pomaga, posebej če je možganska megla povezana s preveč informacijami, slabim spanjem, stresom in digitalno preobremenjenostjo.

Zakaj so najboljše ideje pogosto povezane s tišino?

Ker možgani v tišini lažje povezujejo informacije, ki so jih že prejeli. Takrat imajo več prostora za ustvarjalnost in nove povezave.

Ali mora biti tišina popolna?

Ne. Ni treba, da je okolje popolnoma brez zvoka. Pomembno je predvsem, da zmanjšamo nepotrebne dražljaje, obvestila, zaslone in informacijski hrup.

Ali je narava oblika tišine?

Da, narava je pogosto zelo dobra oblika tišine, ker naravni zvoki običajno manj obremenjujejo živčni sistem kot digitalni ali mestni dražljaji.

Zakaj tišina pomaga pri čustvih?

Ker omogoči, da se čustva pojavijo, umirijo in predelajo, namesto da jih stalno prekrivamo z novimi dražljaji.

Ali je tišina enaka meditaciji?

Ne. Meditacija je posebna praksa, tišina pa je širše stanje z manj zunanjimi dražljaji. Lahko pa tišina podpira meditacijo in čuječnost.

Ali tišina pomeni, da moram biti sam?

Ne. Tišina ni nujno samota. Lahko je tudi mirna prisotnost z drugo osebo, brez telefona, televizije ali stalnega govorjenja.

Kaj je najboljši prvi korak?

Najboljši prvi korak je kratek vsakodnevni trenutek brez telefona, glasbe, novic in drugih dražljajev, na primer 5 minut zjutraj ali 10 minut pred spanjem.