Kako prepoznati informacijsko preobremenjenost?

Informacijsko preobremenjenost prepoznamo po tem, da možgani težko obdelujejo količino informacij, ki jih vsak dan prejemamo iz telefona, računalnika, novic, e-pošte, obvestil, socialnih omrežij in sporočil. Najpogostejši znaki so slabša koncentracija, možganska megla, raztresenost, težje odločanje, razdražljivost, občutek preplavljenosti, kompulzivno preverjanje telefona, utrujene oči, glavoboli, napetost v vratu in slabši spanec. Gre za stanje, ko informacij ni samo veliko, ampak jih je več, kot jih lahko živčni sistem mirno obdela.

Informacijska preobremenjenost ni enaka običajni utrujenosti. Pri običajni utrujenosti pogosto pomaga počitek. Pri informacijski preobremenjenosti pa se utrujenost lahko nadaljuje tudi med prostim časom, ker nas telefon, novice, zasloni in obvestila še naprej izpostavljajo novim dražljajem. Možgani nikoli zares ne dobijo jasnega signala, da je pretok informacij zaključen.

Zato je pomembno, da znake prepoznamo dovolj zgodaj. Če jih ignoriramo, lahko informacijska preobremenjenost prispeva k digitalnemu stresu, slabši zbranosti, mentalni utrujenosti, slabšemu spanju in večji občutljivosti na stres. Širši vpliv digitalnega okolja na živčni sistem opisujemo v članku Kaj je digitalni stres.

Kaj je informacijska preobremenjenost?

Informacijska preobremenjenost nastane, ko je informacij več, kot jih lahko možgani učinkovito sprejmejo, razvrstijo, razumejo in uporabijo.

V sodobnem dnevu informacije prihajajo iz več smeri hkrati:

• e-pošta,
• sporočila,
• obvestila,
• novice,
• socialna omrežja,
• delovni klepeti,
• videi,
• podcasti,
• spletni članki,
• komentarji,
• oglasi,
• aplikacije,
• opomniki,
• iskanje po spletu.

Težava ni samo količina informacij. Težava je tudi njihova hitrost, čustvena intenzivnost in prekinjanje pozornosti.

Možgani morajo ves dan odločati:

• ali je to pomembno,
• ali moram odgovoriti,
• ali moram nekaj preveriti,
• ali sem kaj zamudil,
• ali je to nevarno,
• ali je to koristno,
• ali lahko to ignoriram.

Ta nenehna selekcija porablja mentalno energijo. Ko je informacij preveč, prefrontalni korteks, ki skrbi za zbranost, odločanje in samokontrolo, postane preobremenjen.

Takrat se pojavijo prvi znaki: težje razmišljanje, slabša koncentracija, razpršena pozornost in občutek, da je vsega preveč.

Zakaj je informacijska preobremenjenost danes tako pogosta?

Informacijska preobremenjenost je danes pogosta zato, ker so digitalne naprave postale stalni vir dražljajev.

Včasih smo informacije prejemali bolj omejeno: iz pogovorov, knjig, časopisov, televizije ali dela. Danes pa imamo neprekinjen tok informacij ves čas pri sebi.

Telefon ni samo telefon. Je hkrati:

• poštni nabiralnik,
• televizija,
• novičarski portal,
• družabni prostor,
• delovno orodje,
• zabava,
• koledar,
• opomnik,
• fotoaparat,
• banka,
• zemljevid,
• trgovina,
• vir opozoril.

To pomeni, da lahko možgani v nekaj minutah preskočijo iz službenega sporočila na novico o krizi, nato na socialno omrežje, nato na zasebni klepet, nato na video, nato na novo obvestilo.

Takšno preklapljanje je za možgane naporno.

Informacijska preobremenjenost zato ni znak šibkosti. Je pričakovan odziv možganov na okolje, ki nenehno zahteva pozornost.

Kognitivni znaki informacijske preobremenjenosti

Prvi znaki so pogosto kognitivni. To pomeni, da jih opazimo pri razmišljanju, pozornosti, spominu in odločanju.

Najpogostejši znaki so:

• težko se zberemo,
• misli preskakujejo,
• isti odstavek beremo večkrat,
• pozabljamo drobne stvari,
• težko dokončamo nalogo,
• težje sprejemamo odločitve,
• počasneje razmišljamo,
• hitreje nas zmotijo zvoki in obvestila,
• težje sledimo pogovoru,
• občutek imamo, da je glava polna.

To se zgodi zato, ker možgani ne morejo učinkovito obdelati vsega, kar prihaja do njih. Prefrontalni korteks mora usmerjati pozornost, zavirati motnje in odločati, kaj je pomembno. Če je dražljajev preveč, se ta sistem utrudi.

Zato informacijska preobremenjenost pogosto izgleda kot pomanjkanje discipline, v resnici pa je lahko znak preobremenjenega živčnega sistema.

Če se pogosto sprašujete, zakaj se težko osredotočite, je lahko informacijska preobremenjenost eden od razlogov. To širše razlagamo v članku Zakaj se težko zberem.

Možganska megla kot pomemben znak

Možganska megla je eden najpogostejših znakov informacijske preobremenjenosti.

Gre za občutek, da razmišljanje ni jasno. Človek ni nujno bolan, vendar ima občutek, da možgani delujejo počasneje, bolj megleno in manj ostro.

Pri informacijski preobremenjenosti se možganska megla lahko kaže kot:

• počasnejše razmišljanje,
• slabša mentalna jasnost,
• občutek težke glave,
• razpršene misli,
• slabši spomin,
• utrujenost po delu z zasloni,
• težje branje daljših besedil,
• več napak,
• manj ustvarjalnosti.

Možgani potrebujejo obdobja brez informacij, da lahko uredijo in predelajo, kar so že prejeli. Če ves dan dodajamo nove informacije, sporočila, novice in vsebine, sistem nima dovolj prostora za obnovo.

Zato možganska megla ni vedno posledica ene same težave. Lahko je kombinacija digitalne preobremenjenosti, slabega spanja, stresa in nenehnega preklapljanja med dražljaji.

Osnovno razlago tega pojava najdete v članku Kaj je možganska megla.

Čustveni znaki informacijske preobremenjenosti

Informacijska preobremenjenost ne vpliva samo na razmišljanje, ampak tudi na čustva.

Ko so možgani preobremenjeni z dražljaji, postanemo bolj občutljivi. Stvari, ki bi jih sicer mirno prenesli, nas hitreje zmotijo.

Pojavijo se lahko:

• razdražljivost,
• nemir,
• tesnoba,
• občutek preplavljenosti,
• občutek, da nikoli ne pridemo na čisto,
• krivda zaradi neodgovorjenih sporočil,
• občutek zaostajanja,
• manj potrpežljivosti,
• več notranje napetosti,
• potreba po stalnem preverjanju telefona.

Značilen znak je tudi občutek, da je vse nujno.

Vsako sporočilo se zdi pomembno.

Vsaka novica se zdi vredna pozornosti.

Vsaka e-pošta se zdi kot nova obveznost.

Vsak odprt zavihek spominja na nekaj, kar bi morali dokončati.

Takšno stanje postopoma izčrpa živčni sistem. Človek ni nujno pod enim velikim stresom, ampak pod stalnim pritiskom majhnih informacijskih dražljajev.

Telesni znaki informacijske preobremenjenosti

Informacijska preobremenjenost se pogosto pokaže tudi v telesu.

Najpogostejši telesni znaki so:

• napetost v vratu,
• napetost v ramenih,
• glavoboli,
• utrujene oči,
• suhe oči,
• plitvejše dihanje,
• stiskanje čeljusti,
• občutek notranje napetosti,
• utrujenost,
• težje uspavanje,
• prebavne težave pri stresu,
• občutek telesne izčrpanosti.

Veliko teh znakov je povezanih z dolgotrajno uporabo zaslonov, slabo držo, premalo odmori in stalnim stresnim odzivom.

Če ves dan sedimo pred zaslonom, prejemamo informacije in se odzivamo na dražljaje, telo pogosto ostane v stanju pripravljenosti. Mišice se napnejo, dihanje postane plitvejše, oči se utrudijo, živčni sistem pa težko preklopi v mir.

Zato informacijska preobremenjenost ni samo mentalna težava. Je tudi telesni stresni vzorec.

Vedenjski znaki: kompulzivno preverjanje telefona

Eden najbolj jasnih znakov informacijske preobremenjenosti je kompulzivno preverjanje telefona.

To pomeni, da telefon odpiramo tudi takrat, ko nimamo jasnega razloga.

Pogosto se zgodi avtomatsko:

• med čakanjem,
• med delom,
• med pogovorom,
• pred spanjem,
• takoj po bujenju,
• med odmori,
• ob občutku dolgčasa,
• ob stresu,
• ob nelagodju.

Telefon odpremo, nato pa se vprašamo: zakaj sem ga sploh odprl?

Ta vzorec pogosto poganja dopaminski sistem. Možgani se naučijo, da telefon lahko prinese novo informacijo, nagrado, sporočilo, olajšanje ali občutek nadzora.

Težava je, da takšno preverjanje ne zmanjša preobremenjenosti. Pogosto jo poveča.

Vsako preverjanje prinese nove informacije. Nove informacije prinesejo nove misli. Nove misli prinesejo novo mentalno obremenitev.

Praktične korake za zmanjšanje te navade opisujemo v članku Kako zmanjšati čas na telefonu.

Neskončno drsenje kot znak preobremenjenosti

Neskončno drsenje po vsebinah je še en pomemben znak.

Človek je že utrujen, vendar nadaljuje. Ve, da bi moral nehati, vendar odpre še eno objavo, še en video, še en komentar, še eno novico.

To se pogosto dogaja zvečer.

Razlog ni vedno užitek. Pogosto gre za kombinacijo utrujenosti, dopamina, navade in želje po kratkem odmiku od nelagodja.

Neskončno drsenje je problematično zato, ker možganom ne da pravega počitka. Namesto da bi se umirili, dobijo nove dražljaje.

Če so vsebine negativne, se lahko vzorec spremeni v doomscrolling. Takrat ne gre več samo za preveč informacij, ampak za neskončno izpostavljenost negativnim novicam, kriznim vsebinam in občutku ogroženosti.

Zakaj je to posebej škodljivo za živčni sistem, opisujemo v članku Zakaj doomscrolling škoduje možganom.

Informacijska preobremenjenost in novice

Negativne novice so pogost vir informacijske preobremenjenosti.

Novice same po sebi niso problem. Problem nastane, ko jih spremljamo prepogosto, brez meje in prek preveč kanalov hkrati.

Če dan začnemo z novicami, jih preverjamo med delom, dobivamo obvestila, beremo komentarje in zvečer ponovno spremljamo krizne zgodbe, možgani ves dan dobivajo signale nevarnosti.

To lahko povzroči:

• več skrbi,
• občutek nemoči,
• težje umirjanje,
• večjo napetost,
• slabši spanec,
• potrebo po dodatnem preverjanju,
• občutek, da je svet stalno v krizi.

Pri novicah je pomembna razlika med informiranostjo in preobremenjenostjo. Informiranost ima namen in mejo. Preobremenjenost pa nima jasnega zaključka.

Kako negativne novice vplivajo na stresni sistem, razlagamo v članku Kako negativne novice vplivajo na stres.

Informacijska preobremenjenost in socialna omrežja

Socialna omrežja so eden najmočnejših virov informacijske preobremenjenosti.

V nekaj minutah lahko vidimo:

• novice,
• osebne objave,
• oglase,
• komentarje,
• konflikte,
• primerjanje,
• kratke videe,
• nasvete,
• mnenja,
• trende,
• sporočila,
• čustveno močne zgodbe.

Možgani morajo vse to hitro obdelati, čeprav večina informacij ni nujna.

Socialna omrežja so posebej obremenjujoča zato, ker informacije niso urejene po tem, kaj je za nas res pomembno, ampak pogosto po tem, kaj najbolj pritegne pozornost.

Zato se po uporabi socialnih omrežij lahko počutimo utrujeni, razpršeni ali slabše razpoloženi, čeprav smo “samo malo pogledali telefon”.

Povezavo med socialnimi omrežji in stresom opisujemo v članku Zakaj socialna omrežja povzročajo stres.

Informacijska preobremenjenost in FOMO

FOMO pomeni strah pred zamujenim.

Pri informacijski preobremenjenosti ima FOMO pomembno vlogo, ker ustvarja občutek, da moramo biti ves čas na tekočem.

Če ne preverimo telefona, se pojavi misel:

• kaj če sem zamudil sporočilo,
• kaj če se je zgodilo nekaj pomembnega,
• kaj če drugi vedo nekaj, česar jaz ne vem,
• kaj če zamujam priložnost,
• kaj če nisem vključen.

Ta občutek spodbuja stalno preverjanje.

Toda več preverjanja pomeni več informacij.

Več informacij pomeni več dražljajev.

Več dražljajev pomeni večjo preobremenjenost.

Zato FOMO pogosto ni rešitev za negotovost, ampak gorivo za informacijsko preobremenjenost.

Kako ta občutek vpliva na stres, opisujemo v članku Kako FOMO vpliva na stres.

Informacijska preobremenjenost in spanec

Spanec je eden prvih sistemov, ki jih informacijska preobremenjenost prizadene.

Zvečer bi se morali možgani postopoma umiriti. Če pa tik pred spanjem spremljamo novice, socialna omrežja, sporočila, videe ali delovno e-pošto, možgani ostanejo aktivni.

Težave nastanejo zaradi treh razlogov.

Prvi je svetloba zaslona, ki lahko moti večerni signal teme.

Drugi je mentalna stimulacija, ker možgani obdelujejo nove informacije.

Tretji je čustvena aktivacija, posebej če vsebine vključujejo stres, primerjanje, konflikte ali negativne novice.

Posledice so lahko:

• težje uspavanje,
• več premlevanja,
• pogostejše zbujanje,
• plitvejši spanec,
• jutranja utrujenost,
• slabša regeneracija,
• večja občutljivost na stres naslednji dan.

Zakaj je telefon pred spanjem posebej problematičen, opisujemo v članku Zakaj telefon pred spanjem škoduje spanju.

Kaj se dogaja v možganih med informacijsko preobremenjenostjo?

Med informacijsko preobremenjenostjo sta posebej obremenjena prefrontalni korteks in amigdala.

Prefrontalni korteks skrbi za zbranost, načrtovanje, odločanje, samokontrolo in delovni spomin. Vsaka prekinitev, vsako obvestilo in vsako preklapljanje med nalogami od njega zahteva energijo.

Ko je prefrontalni korteks preobremenjen, se pojavijo:

• slabša koncentracija,
• več impulzivnega preverjanja telefona,
• težje odločanje,
• več odlašanja,
• slabši spomin,
• občutek mentalne utrujenosti.

Amigdala pa se aktivira ob dražljajih, ki jih možgani razumejo kot grožnjo ali čustveno pomembno informacijo. Negativne novice, stresna sporočila, konflikti in občutek nujnosti jo lahko aktivirajo znova in znova.

Ko je amigdala pogosto aktivirana, se poveča občutek ogroženosti, prefrontalni korteks pa težje ohranja mirno presojo.

Zato informacijska preobremenjenost pogosto povzroči kombinacijo dveh stvari: več stresa in manj jasnega razmišljanja.

Zakaj preveč informacij oteži odločanje?

Preveč informacij oteži odločanje, ker mora prefrontalni korteks primerjati preveč možnosti, virov, mnenj in možnih posledic.

To se pogosto zgodi pri:

• izbiri prehrane,
• zdravstvenih informacijah,
• nakupih,
• delu,
• novicah,
• finančnih odločitvah,
• iskanju nasvetov,
• načrtovanju,
• učenju.

Več informacij ni vedno boljše.

Po določeni točki dodatne informacije ne povečajo jasnosti, ampak ustvarijo več dvoma.

To lahko vodi v informacijsko paralizo.

Človek bere, primerja, išče, preverja in odpira nove vire, vendar se težje odloči.

Zato je včasih bolj koristno izbrati nekaj kakovostnih virov in sprejeti dovolj dobro odločitev, kot pa neskončno iskati popolno informacijo.

Kako ločiti informacijsko preobremenjenost od običajne utrujenosti?

Običajna utrujenost se pogosto izboljša po počitku, spanju ali krajšem odmoru.

Informacijska preobremenjenost pa se pogosto nadaljuje, ker se dražljaji ne ustavijo.

Razlika je v vzorcu.

Pri običajni utrujenosti se lahko počutimo fizično utrujeni, vendar se po mirnem večeru ali dobrem spancu stanje izboljša.

Pri informacijski preobremenjenosti pa tudi počitek pogosto ni pravi počitek, ker ga zapolnimo s telefonom, novicami, socialnimi omrežji ali videi.

Zato se lahko zgodi, da človek “počiva” na kavču, hkrati pa možgani še naprej obdelujejo informacije.

Če ste po prostem času še bolj utrujeni, razpršeni ali notranje nemirni, je to lahko znak, da ne potrebujete več digitalne stimulacije, ampak pravi odklop.

Kako ločiti informacijsko preobremenjenost od izgorelosti?

Informacijska preobremenjenost in izgorelost se lahko prekrivata, vendar nista isto.

Informacijska preobremenjenost je predvsem stanje kognitivne in živčne zasičenosti zaradi preveč informacij, prekinitev in digitalnih dražljajev.

Izgorelost pa je širše stanje dolgotrajne izčrpanosti, pogosto povezano z delom, odgovornostjo, kroničnim stresom, občutkom nemoči in čustveno izpraznjenostjo.

Pri informacijski preobremenjenosti so v ospredju:

• preveč informacij,
• slabša koncentracija,
• digitalna razpršenost,
• možganska megla,
• kompulzivno preverjanje,
• občutek mentalne zasičenosti.

Pri izgorelosti pa so pogosti tudi:

• cinizem,
• odpor do dela,
• čustvena otopelost,
• občutek praznine,
• močna utrujenost,
• občutek zmanjšane učinkovitosti,
• izguba motivacije.

Informacijska preobremenjenost lahko prispeva k izgorelosti, posebej če traja dolgo in je povezana z delom, stalno dosegljivostjo in premalo regeneracije.

Znaki izgorelosti so podrobneje opisani v članku Kateri so znaki izgorelosti.

Kdaj je informacijska preobremenjenost razlog za skrb?

Informacijska preobremenjenost postane razlog za skrb, ko začne vplivati na vsakodnevno delovanje, spanje, delo, odnose ali duševno zdravje.

Pozorni bodite, če:

• se težko zberete večino dneva,
• imate pogosto možgansko meglo,
• ne morete nehati preverjati telefona,
• novice ali socialna omrežja poslabšajo vaše počutje,
• težko zaspite zaradi informacij,
• ste razdražljivi brez jasnega razloga,
• se po digitalnih vsebinah počutite izčrpano,
• občutite tesnobo ob neprebranih sporočilih,
• se počutite stalno v zaostanku,
• imate občutek, da vaši možgani ne dobijo počitka.

Če simptomi trajajo dlje časa, se stopnjujejo ali močno vplivajo na življenje, je smiselno poiskati strokovno pomoč, posebej če so prisotni tesnoba, nespečnost, izgorelost ali depresivno razpoloženje.

Po podatkih American Psychological Association lahko stalna digitalna povezanost, preobremenjenost z informacijami in pomanjkanje meja pri uporabi tehnologije prispevajo k stresu, zato je pomembno zavestno upravljati izpostavljenost informacijam.

Kako si pomagati, ko prepoznate informacijsko preobremenjenost?

Ko prepoznate informacijsko preobremenjenost, je prvi cilj zmanjšati dotok dražljajev.

Ni treba spremeniti vsega v enem dnevu.

Začnite z najlažjimi ukrepi:

• izklopite nenujna obvestila,
• določite čas za novice,
• telefon umaknite iz vidnega polja,
• ne uporabljajte telefona pred spanjem,
• zaprite nepotrebne zavihke,
• naredite odmore brez zaslona,
• omejite socialna omrežja,
• ne berite komentarjev, ki vas vznemirjajo,
• uporabite način “ne moti”,
• uvedite digitalni mrak.

Najpomembnejše je, da možganom ustvarite obdobja brez novih informacij.

Ne samo manj dela.

Manj informacij.

Manj dražljajev.

Manj prekinitev.

Praktične korake za širše zmanjšanje digitalne obremenitve opisujemo v članku Kako zmanjšati digitalni stres.

7-dnevni načrt za manj informacijske preobremenjenosti

Če želite začeti preprosto, lahko uporabite 7-dnevni načrt.

1. dan: izklopite nenujna obvestila

Izklopite obvestila za novice, socialna omrežja, promocije in aplikacije, ki vas pogosto prekinjajo.

2. dan: določite čas za novice

Novice preverite samo enkrat ali dvakrat dnevno, v kratkem časovnem bloku.

3. dan: uredite začetni zaslon telefona

Odstranite aplikacije, ki jih odpirate avtomatsko. Na prvem zaslonu naj ostanejo samo uporabna orodja.

4. dan: uvedite 30 minut digitalnega mraka

Zadnjih 30 minut pred spanjem ne uporabljajte telefona, novic ali socialnih omrežij.

5. dan: naredite en pravi odmor brez zaslona

Namesto telefona izberite sprehod, raztezanje, vodo, pogled skozi okno ali nekaj minut tišine.

6. dan: zaprite nepotrebne zavihke

Na računalniku pustite odprto samo tisto, kar res potrebujete za trenutno nalogo.

7. dan: preverite počutje

Vprašajte se: sem bolj miren, se lažje zberem, bolje spim, manj preverjam telefon?

Nato obdržite tiste spremembe, ki so imele največji učinek.

Praktični nasveti za vsakodnevno prepoznavanje

• Če isti odstavek berete večkrat, so možgani morda preobremenjeni.
• Če telefon odpirate brez razloga, je to znak avtomatskega preverjanja.
• Če vas neprebrana sporočila spravljajo v nemir, je vaš živčni sistem verjetno preveč aktiven.
• Če ste po socialnih omrežjih bolj utrujeni kot prej, ne gre za pravi odmor.
• Če težko zaspite po novicah ali telefonu, je večerni dotok informacij previsok.
• Če imate pogosto občutek, da je glava polna, zmanjšajte digitalne dražljaje.
• Če ste razdražljivi brez jasnega razloga, preverite količino obvestil, novic in zaslonov.
• Če vas moti tišina, so možgani morda navajeni stalne stimulacije.
• Če ste po prostem času še vedno izčrpani, morda niste počivali, ampak samo zamenjali vrsto dražljajev.

Zaključek

Informacijsko preobremenjenost prepoznamo po tem, da se možgani težko zberejo, misli postanejo razpršene, spomin slabši, odločanje počasnejše, telo pa bolj napeto. Pogosti so tudi razdražljivost, tesnoba, možganska megla, kompulzivno preverjanje telefona, neskončno drsenje po vsebinah, utrujene oči, glavoboli in slabši spanec.

Največja težava je, da se informacijska preobremenjenost pogosto skriva pod občutkom “samo utrujen sem”. V resnici pa možgani morda niso utrujeni samo od dela, ampak od stalnega dotoka novih informacij, obvestil, novic, sporočil in digitalnih dražljajev.

Dobra novica je, da se stanje lahko izboljša. Možgani potrebujejo manj prekinitev, več jasnih meja in več obdobij brez novih informacij. Izklop obvestil, manj novic, digitalni mrak, telefon izven vidnega polja, odmori brez zaslonov in bolj zavestna uporaba tehnologije so prvi koraki k večji mentalni jasnosti. Ko zmanjšamo informacijski hrup, se lahko izboljšajo koncentracija, spanec, razpoloženje in občutek notranjega miru.

Pogosta vprašanja

Dodatna vprašanja in odgovori

Zakaj se težko zberem, ko sem informacijsko preobremenjen?

Ker prefrontalni korteks porablja veliko energije za filtriranje informacij, zaviranje motenj in preklapljanje med dražljaji.

Ali je kompulzivno preverjanje telefona znak preobremenjenosti?

Da. Če telefon odpirate brez jasnega razloga, je to lahko znak, da so možgani ujeti v zanko iskanja novih informacij.

Zakaj sem po socialnih omrežjih utrujen?

Ker možgani v kratkem času obdelajo veliko slik, komentarjev, primerjav, novic, mnenj in čustvenih dražljajev.

Ali lahko informacijska preobremenjenost vodi v izgorelost?

Lahko prispeva k izgorelosti, posebej če je povezana s stalno dosegljivostjo, delom, premalo spanja in kroničnim stresom.

Kako vem, ali sem samo utrujen ali informacijsko preobremenjen?

Če se utrujenost poslabša ob telefonu, novicah, zaslonih in obvestilih, ter se izboljša ob digitalnem odmiku, gre lahko za informacijsko preobremenjenost.

Ali pomaga, če za nekaj dni zmanjšam uporabo telefona?

Da. Že nekaj dni z manj obvestili, manj novicami in več odmori brez zaslonov lahko izboljša spanec, zbranost in občutek miru.

Kaj je najboljši prvi korak?

Najboljši prvi korak je izklop nenujnih obvestil, ker s tem takoj zmanjšate število prekinitev in dotok novih informacij.

Ali moram popolnoma opustiti tehnologijo?

Ne. Cilj ni opustiti tehnologije, ampak jo uporabljati z več mejami, manj avtomatskega preverjanja in več obdobji brez informacijskega hrupa.