Zakaj ne znamo več počivati?

Ne znamo več počivati, ker smo počitek zamenjali z digitalno stimulacijo, stalno dosegljivostjo in občutkom, da moramo biti ves čas produktivni. Možgani med pravim počitkom potrebujejo manj dražljajev, manj odločanja in manj obdelovanja informacij, mi pa odmore pogosto zapolnimo s telefonom, novicami, socialnimi omrežji, sporočili ali razmišljanjem o delu. Zato telo nikoli zares ne preklopi iz stanja pripravljenosti v stanje obnove. Posledica so mentalna utrujenost, slabši fokus, notranji nemir, občutek krivde ob počitku, slabši spanec in večja nevarnost izgorelosti.

Počitek ni samo odsotnost dela. Pravi počitek je stanje, v katerem možgani in živčni sistem dobijo manj zunanjih zahtev. To pomeni manj informacij, manj obvestil, manj odločanja, manj primerjanja, manj hrupa in manj občutka, da moramo nekaj “še hitro urediti”.

Težava sodobnega človeka ni samo v tem, da premalo počiva. Težava je, da pogosto sploh ne prepozna več, kaj počitek je. Sedenje na kavču s telefonom v roki se zdi kot počitek, vendar možgani še vedno obdelujejo dražljaje. Podobno velja za novice, kratke videe, e-pošto, komentarje in nenehno preklapljanje med aplikacijami. Zakaj možgani potrebujejo prave odmore, smo podrobneje razložili v članku Zakaj možgani potrebujejo premor.

Kaj pomeni, da ne znamo več počivati?

Ko rečemo, da ne znamo več počivati, ne mislimo samo na to, da imamo premalo prostega časa.

Gre za to, da se tudi takrat, ko imamo čas, težko zares ustavimo.

To se lahko kaže kot:

• med odmorom takoj vzamemo telefon,
• ob tišini postanemo nemirni,
• med počitkom razmišljamo o obveznostih,
• ob nedelovanju čutimo krivdo,
• zvečer težko odklopimo možgane,
• vsak prost trenutek zapolnimo z vsebino,
• težko sedimo brez glasbe, videov ali novic,
• počitek zamenjamo s scrollanjem,
• tudi po prostem času se ne počutimo spočiti.

To pomeni, da telo fizično morda miruje, možgani pa še vedno delajo.

Pravi počitek ni samo to, da ne opravljamo službenega dela. Pravi počitek pomeni, da možganom ni treba stalno obdelovati novih informacij, sprejemati odločitev, odgovarjati na dražljaje ali nadzorovati naslednje naloge.

Zakaj je počitek postal težak?

Počitek je postal težak, ker živimo v okolju, ki spodbuja stalno aktivnost.

Sodobni dan je poln:

• obvestil,
• sporočil,
• e-pošte,
• socialnih omrežij,
• novic,
• kratkih videov,
• rokov,
• pričakovanj,
• primerjanja,
• stalne dosegljivosti,
• občutka, da moramo biti vedno koristni.

Možgani so zato skoraj ves čas usmerjeni navzven. Nekaj spremljajo, nekaj preverjajo, nekaj načrtujejo, nekaj primerjajo ali se na nekaj odzivajo.

V takšnem okolju postane mir nenavaden.

Tišina ni več nekaj naravnega, ampak nekaj neprijetnega. Dolgčas ni več prostor za notranjo obnovo, ampak signal, da moramo hitro poiskati novo stimulacijo. Počitek ni več osnovna potreba, ampak nekaj, kar si moramo šele zaslužiti.

To je velika sprememba.

Telefon je zapolnil vsak prazen trenutek

Eden največjih razlogov, zakaj ne znamo več počivati, je telefon.

Telefon je iz življenja odstranil prazne trenutke.

Včasih smo med čakanjem gledali okoli sebe, opazovali ljudi, razmišljali, sanjarili ali preprosto čakali. Danes skoraj vsak tak trenutek zapolnimo z zaslonom.

Čakamo v vrsti.

Odpremo telefon.

Sedimo na avtobusu.

Odpremo telefon.

Imamo 3 minute odmora.

Odpremo telefon.

Gremo spat.

Odpremo telefon.

S tem možganom vzamemo majhne naravne premore, ki so bili včasih razporejeni čez cel dan.

Ti mikrotrenutki niso nepomembni. Prav v njih možgani urejajo misli, sproščajo napetost, povezujejo informacije in prehajajo iz stanja odzivanja v stanje notranje obdelave.

Če vsak tak trenutek napolnimo z novimi informacijami, možgani nikoli ne dobijo pravega prostora.

Kako digitalni odklop vpliva na možgane, razlagamo v članku Kako digitalni odklop vpliva na možgane.

Zakaj scrollanje ni počitek?

Scrollanje ni pravi počitek, ker možgani med njim še vedno delajo.

Ko brskamo po telefonu, možgani obdelujejo:

• slike,
• videe,
• komentarje,
• novice,
• sporočila,
• oglase,
• obraze,
• čustvene dražljaje,
• primerjave,
• odločitve, kaj pogledati in kaj preskočiti.

Čeprav telo sedi ali leži, možgani še vedno preklapljajo, ocenjujejo, primerjajo in iščejo naslednji dražljaj.

To ni regeneracija. To je dodatna obdelava informacij.

Zato se pogosto zgodi, da po “počitku” na telefonu nismo bolj mirni, ampak bolj razpršeni, utrujeni ali nemirni.

Pravi počitek zmanjša kognitivno obremenitev. Scrollanje jo pogosto poveča.

Povezavo med telefonom, obvestili in stresom opisujemo v članku Kaj je digitalni stres.

Dopamin in potreba po stalni stimulaciji

Telefon, socialna omrežja in kratki videi močno vplivajo na dopaminski sistem.

Dopamin sodeluje pri motivaciji, pričakovanju nagrade in iskanju novosti. Vsako obvestilo, sporočilo, všeček, komentar ali zanimiv video lahko možganom ponudi majhen občutek nagrade.

Težava je, da se možgani hitro navadijo na pogosto stimulacijo.

Ko dražljajev ni, se pojavi nemir.

Zato je mir lahko neprijeten. Ne zato, ker bi bil nevaren, ampak zato, ker so možgani navajeni stalnih nagrad.

To se lahko kaže kot:

• avtomatsko preverjanje telefona,
• težko prenašanje tišine,
• občutek, da nekaj zamujamo,
• hitro dolgočasje,
• potreba po ozadni glasbi ali videih,
• težje branje daljših besedil,
• težje vztrajanje pri eni nalogi.

Sčasoma možgani mir zamenjajo za praznino, stimulacijo pa za normalno stanje.

Zato se moramo počitka pogosto znova naučiti.

Izgubili smo stik z dolgčasom

Dolgčas je postal nekaj, čemur se poskušamo čim prej izogniti.

Toda dolgčas ni nujno slab.

Ko nam je dolgčas in ne pobegnemo takoj v telefon, imajo možgani priložnost, da preidejo v drugačen način delovanja. Začnejo povezovati informacije, sanjariti, urejati izkušnje in iskati nove ideje.

Dolgčas lahko pomaga pri:

• ustvarjalnosti,
• samorefleksiji,
• čustveni predelavi,
• notranji motivaciji,
• boljšem razumevanju sebe,
• zmanjšanju odvisnosti od stalnih dražljajev.

Če vsak dolgčas takoj utišamo, možgani izgubijo priložnost za notranje delo.

Zato je dolgčas pogosto vrata v pravi počitek.

Ko se dolgčas pojavi, še ne pomeni, da moramo nekaj takoj narediti. Včasih pomeni, da se živčni sistem šele začenja odmikati od zunanje stimulacije.

Zakaj je dolgčas lahko koristen, podrobneje opisujemo v članku Zakaj dolgčas ni vedno slab.

Tišina nam je postala neprijetna

Tišina je ena najpreprostejših oblik počitka.

Toda mnogim ljudem je danes tišina neprijetna.

Ko ni glasbe, telefona, televizije, podcasta, pogovora ali naloge, se lahko pojavijo misli, ki jih sicer prekrivamo.

To so lahko:

• skrbi,
• utrujenost,
• notranji nemir,
• občutek praznine,
• nepredelana čustva,
• vprašanja o življenju,
• občutek, da nekaj ni v redu,
• potreba po spremembi.

Zato tišina ni vedno udobna. Vendar to ne pomeni, da je slaba.

Tišina pogosto samo pokaže, kaj se dogaja pod površino.

Če jo vedno prekinemo s telefonom, teh signalov nikoli ne slišimo. Če pa ostanemo z njo nekaj minut, se živčni sistem pogosto začne umirjati.

Tišina ni praznina. Je prostor za obnovo. Zakaj jo možgani potrebujejo, razlagamo v članku Zakaj potrebujemo tišino za mentalno zdravje.

Krivda ob počitku

Veliko ljudi ne zna počivati, ker se ob počitku počuti krivo.

V ozadju je prepričanje:

Če ne delam, zapravljam čas.

Če počivam, sem len.

Če se ustavim, bom zaostal.

Če nisem produktiven, nisem dovolj vreden.

Takšna prepričanja so zelo naporna za živčni sistem. Človek fizično morda počiva, psihično pa se bori s krivdo.

Zato počitek ni obnovilen.

Namesto sprostitve se pojavi notranji pritisk. Namesto miru se pojavi občutek, da bi morali nekaj narediti.

To je eden od razlogov, zakaj ljudje med počitkom posežejo po telefonu. Telefon daje občutek, da vseeno nekaj počnemo. Beremo, odgovarjamo, spremljamo, se informiramo.

Toda to pogosto ni počitek. Je način, kako se izognemo občutku krivde.

Kultura stalne produktivnosti

Sodobna kultura pogosto poveličuje stalno produktivnost.

Cenimo zasedenost, hitrost, dosežke, napredek, učinkovitost in odzivnost. Če je nekdo ves čas zaposlen, ga pogosto vidimo kot uspešnega. Če počiva, se lahko zdi, da ni dovolj ambiciozen.

Toda možgani ne delujejo tako.

Brez počitka se produktivnost sčasoma zmanjša. Poveča se število napak, zbranost pade, odločanje se poslabša, ustvarjalnost upade, čustvena stabilnost oslabi.

Počitek ni nasprotje produktivnosti. Počitek je pogoj zanjo.

Če želimo dolgoročno dobro delovati, ne potrebujemo samo več discipline. Potrebujemo tudi regeneracijo.

To še posebej velja pri mentalnem delu, kjer kakovost ni odvisna samo od časa, ampak od jasnosti, pozornosti in stanja živčnega sistema.

Stalna dosegljivost preprečuje počitek

Stalna dosegljivost je eden največjih sovražnikov počitka.

Če imamo občutek, da moramo biti vedno dosegljivi, živčni sistem težko preklopi v mir.

Tudi ko ne delamo, del nas ostaja pripravljen:

• kaj če pride sporočilo,
• kaj če kdo potrebuje odgovor,
• kaj če zamudim pomembno stvar,
• kaj če se kaj zgodi,
• kaj če bi moral preveriti e-pošto.

To stanje stalne pripravljenosti je naporno.

Možgani ne počivajo zares, če so ves čas pripravljeni na prekinitev.

Zato je za pravi počitek pomembno, da imamo vsaj nekaj delov dneva, ko nismo odzivni. Ne samo fizično stran od dela, ampak tudi mentalno nedosegljivi.

Kako stalna dosegljivost povečuje stres, opisujemo v članku Kako stalna dosegljivost vpliva na stres.

Zakaj smo utrujeni, a se vseeno ne ustavimo?

Eden najpogostejših znakov sodobne preobremenjenosti je stanje, ko smo utrujeni, vendar se ne znamo ustaviti.

Telo potrebuje počitek, možgani pa iščejo novo stimulacijo.

To se lahko zgodi zaradi:

• navade stalne aktivnosti,
• dopaminskega iskanja novosti,
• strahu pred tišino,
• občutka krivde,
• delovnega pritiska,
• notranjega nemira,
• kroničnega stresa,
• slabega spanja,
• izgorelosti v nastajanju.

V takem stanju počitek ni več samoumeven. Postane veščina, ki jo je treba vaditi.

Za začetek ni treba popolnoma spremeniti življenja. Dovolj je, da začnemo vračati majhne trenutke pravega odmora: nekaj minut brez telefona, sprehod brez slušalk, večer brez novic, kosilo brez zaslona.

Počitek in živčni sistem

Počitek je neposredno povezan z živčnim sistemom.

Ko smo ves čas v delu, informacijah, telefonu, obvestilih in pritisku, je simpatični živčni sistem pogosto aktiven. To je sistem, ki telo pripravlja na akcijo.

Za obnovo pa potrebujemo več parasimpatične aktivnosti. Ta podpira umirjanje, prebavo, regeneracijo, globlje dihanje, boljši spanec in občutek varnosti.

Pravi počitek telesu sporoči:

Ni treba biti ves čas pripravljen.

Ni treba takoj odgovoriti.

Ni treba spremljati vsega.

Ni treba ves čas nekaj reševati.

Ko se živčni sistem tega začne učiti, počitek postane lažji.

Če pa vsak premor zapolnimo z novimi dražljaji, telo nikoli ne dobi jasnega signala, da je varno odložiti napetost.

Kako umiriti preobremenjen živčni sistem, opisujemo v članku Kako umiriti živčni sistem.

Zakaj počitek vpliva na možgane?

Počitek je za možgane čas obnove.

Med pravim počitkom možgani lahko:

• zmanjšajo obdelavo zunanjih dražljajev,
• uredijo informacije,
• utrdijo spomine,
• predelajo čustva,
• obnovijo pozornost,
• razbremenijo prefrontalni korteks,
• spodbudijo ustvarjalne povezave,
• zmanjšajo mentalno zasičenost.

Če počitka ni, se začnejo pojavljati znaki preobremenjenosti: slabši fokus, več napak, možganska megla, čustvena razdražljivost in občutek mentalne utrujenosti.

Zato počitek ni pasivna izguba časa. Je aktiven proces obnove.

Podrobneje smo to razložili v članku Kako počitek vpliva na možgane.

Zakaj lažni počitek vodi v mentalno utrujenost?

Lažni počitek je dejavnost, ki se zdi kot počitek, vendar možganov ne razbremeni.

Najpogostejši primeri so:

• scrollanje po telefonu,
• gledanje kratkih videov,
• branje komentarjev,
• spremljanje novic,
• odgovarjanje na sporočila med odmorom,
• večerno preverjanje e-pošte,
• gledanje vsebin pozno v noč.

Pri lažnem počitku telo morda miruje, možgani pa še vedno obdelujejo informacije.

To lahko vodi v mentalno utrujenost.

Človek ima občutek, da si je vzel odmor, vendar se ne počuti bolje. Včasih se počuti celo bolj prazno, razpršeno ali utrujeno.

Mentalna utrujenost se nato lahko pokaže tudi telesno: kot napetost, glavobol, slab spanec, prebavne težave ali občutek izčrpanosti. Kako mentalna utrujenost vpliva na telo, razlagamo v članku Kako mentalna utrujenost vpliva na telo.

Povezava z izgorelostjo

Če človek dolgo časa ne zna počivati, se poveča tveganje za izgorelost.

Izgorelost se pogosto ne začne nenadoma. Pogosto se začne z dolgotrajnim ignoriranjem signalov telesa in možganov.

Najprej smo samo utrujeni.

Potem potrebujemo več kofeina.

Potem težje spimo.

Potem nas motijo stvari, ki nas prej niso.

Potem postanemo cinični, prazni ali čustveno otopeli.

Potem običajen počitek ne pomaga več.

Zato je sposobnost počitka zaščitni dejavnik. Če znamo počivati prej, je manj možnosti, da nas telo kasneje prisili v daljšo ustavitev.

Znaki, da se navadna utrujenost spreminja v nekaj globljega, so opisani v članku Kateri so znaki izgorelosti.

Zakaj zvečer ne moremo odklopiti?

Veliko ljudi zvečer končno preneha delati, vendar možgani še vedno nadaljujejo.

Misli se vrtijo.

Telo je utrujeno.

Telefon je pri roki.

Spanec se odmika.

To se zgodi zato, ker živčni sistem ne more takoj preklopiti iz dnevne aktivacije v nočno regeneracijo. Če je bil dan poln pritiska, obvestil, odločanja, zaslonov in informacij, možgani potrebujejo prehod.

Če tega prehoda ni, večer postane nadaljevanje dneva.

Zato je digitalni mrak tako pomemben. Ne zato, ker bi bil telefon edini problem, ampak ker večerni zasloni, novice, socialna omrežja in e-pošta možganom pošiljajo signal, da je dan še vedno aktiven.

Povezavo med telefonom in spanjem opisujemo v članku Zakaj telefon pred spanjem škoduje spanju.

Kako se znova naučiti počivati?

Počitek je veščina, ki jo lahko ponovno razvijemo.

Začeti je treba postopoma.

Če je živčni sistem navajen stalne stimulacije, bo popolna tišina na začetku lahko neprijetna. Zato ni treba začeti z eno uro meditacije ali popolnim digitalnim odklopom.

Začnite majhno.

Na primer:

• 2 minuti brez telefona,
• 5 minut gledanja skozi okno,
• sprehod brez slušalk,
• obrok brez zaslona,
• 30 minut digitalnega mraka,
• čakanje v vrsti brez telefona,
• kratko raztezanje brez glasbe.

Cilj ni popolnost.

Cilj je, da možgani ponovno dobijo izkušnjo, da mir ni nevaren in da prost trenutek ne potrebuje takojšnje zapolnitve.

Kaj je pravi počitek?

Pravi počitek je stanje, v katerem se zmanjšajo zunanji dražljaji in se živčni sistem lahko premakne v obnovo.

Pravi počitek je lahko:

• spanje,
• kratek dremež,
• tiho sedenje,
• sprehod brez telefona,
• raztezanje,
• počasno dihanje,
• čas v naravi,
• nežno branje,
• mirno kuhanje,
• gledanje skozi okno,
• pogovor brez zaslonov,
• kopel ali tuš brez telefona.

Skupna značilnost pravega počitka je, da možganom ne nalaga dodatne obdelave informacij.

Ne gre za to, da ne smemo nikoli gledati filma, poslušati glasbe ali biti na telefonu. Gre za to, da to niso edine oblike “počitka”.

Možgani potrebujejo tudi čas brez vsebine.

Kaj ni pravi počitek?

Ni vsak prosti čas tudi počitek.

Pogosto mislimo, da počivamo, v resnici pa samo menjamo obremenitev.

To se zgodi pri:

• neskončnem scrollanju,
• doomscrollingu,
• preverjanju e-pošte,
• stalnem odgovarjanju na sporočila,
• branju komentarjev,
• gledanju kratkih videov do pozne noči,
• večopravilnosti med prostim časom,
• spremljanju novic pred spanjem.

Takšne dejavnosti so lahko zabavne, informativne ali sproščujoče za kratek čas, vendar niso isto kot globok počitek.

Če se po njih počutimo bolj utrujeni, razdraženi, zaskrbljeni ali prazni, je to znak, da možgani niso dobili prave regeneracije.

Kako premagati krivdo ob počitku?

Krivdo ob počitku premagamo tako, da spremenimo pogled na počitek.

Počitek ni nagrada za popolno produktivnost.

Počitek je pogoj za zdravo produktivnost.

Pomaga, če si ponavljamo:

• Počitek ni lenoba.
• Možgani potrebujejo obnovo.
• Če se ustavim, ne izgubljam časa.
• Po počitku bom deloval bolje.
• Telo ni stroj.
• Ni mi treba biti ves čas dosegljiv.
• Moja vrednost ni odvisna od stalne aktivnosti.

Krivda se ne izgubi čez noč. Pogosto je naučena skozi leta.

Toda z majhnimi ponovitvami se lahko živčni sistem nauči, da je počitek normalen, varen in potreben.

7-dnevni načrt za ponovno učenje počitka

1. dan: 5 minut brez telefona

Vzemite si 5 minut, ko ne počnete ničesar digitalnega. Samo sedite, dihajte ali glejte skozi okno.

2. dan: čakanje brez zaslona

V vrsti, na parkirišču ali pred sestankom ne vzemite telefona v roke.

3. dan: sprehod brez slušalk

Pojdite na 10 do 20 minut hoje brez glasbe, podcasta ali telefona.

4. dan: digitalni mrak

Zadnjih 30 do 60 minut pred spanjem naj bo brez telefona, novic in socialnih omrežij.

5. dan: obrok brez zaslona

En obrok pojejte brez telefona, televizije ali računalnika.

6. dan: tišina brez cilja

Vzemite si 10 minut tišine brez naloge, cilja ali produktivnosti.

7. dan: opazujte razliko

Vprašajte se: sem bolj miren, manj raztresen, manj utrujen, bolje spim, lažje prenašam dolgčas?

Obdržite tisto, kar vam je najbolj pomagalo.

Praktični nasveti za vsakodnevni počitek

• Telefon med odmori pustite v drugem prostoru.
• Vsaj enkrat na dan naredite premor brez zaslona.
• Uvedite digitalni mrak pred spanjem.
• Ne polnite telefona ob postelji.
• Hodite brez slušalk vsaj nekaj minut na dan.
• Med čakanjem ne odpirajte telefona takoj.
• Po delu naredite prehod: hoja, tuš, dihanje ali raztezanje.
• Ne zamenjujte počitka z doomscrollingom.
• Če se ob počitku pojavi krivda, jo samo opazite.
• Dovolite si dolgčas.
• V prostem času zmanjšajte količino informacij.
• Spomnite se, da je počitek del zdravja, ne znak šibkosti.

Kdaj je nezmožnost počivanja razlog za skrb?

Občasno težko odklapljanje je normalno, posebej v stresnih obdobjih.

Toda nezmožnost počivanja postane razlog za skrb, če traja dolgo in vpliva na zdravje, spanje, odnose ali vsakodnevno delovanje.

Pozorni bodite, če se pojavljajo:

• stalna notranja napetost,
• nespečnost,
• občutek krivde ob vsakem počitku,
• nezmožnost biti brez telefona,
• stalna mentalna utrujenost,
• možganska megla,
• razdražljivost,
• panični občutki ob tišini,
• občutek, da se nikoli ne obnovite,
• izguba veselja,
• znaki izgorelosti.

Po podatkih American Psychological Association lahko dolgotrajen stres vpliva na telo, spanec, razpoloženje, mišično napetost, prebavo in imunski sistem, zato je pomembno, da kronične nezmožnosti sproščanja ne ignoriramo.

Če počitek ne pomaga več, če se simptomi stopnjujejo ali če se pojavljajo tesnoba, depresivno razpoloženje ali znaki izgorelosti, je smiseln pogovor z zdravnikom ali strokovnjakom za duševno zdravje.

Zaključek

Ne znamo več počivati, ker smo mirne trenutke zamenjali z digitalno stimulacijo, stalno dosegljivostjo in kulturo nenehne produktivnosti. Počitek smo začeli razumeti kot lenobo, dolgčas kot težavo, telefon pa kot sprostitev. Toda možgani med scrollanjem, novicami, obvestili in kratkimi videi ne počivajo zares. Samo obdelujejo druge dražljaje.

Pravi počitek pomeni manj informacij, manj odločanja, manj hrupa in več prostora za živčni sistem. To so trenutki tišine, sprehoda brez telefona, odmora brez zaslona, digitalnega mraka, dolgčasa in miru. Sprva so lahko neprijetni, ker so možgani navajeni stalne stimulacije, vendar se z vajo ponovno naučijo umiriti.

Počitek ni izguba časa. Je biološka potreba možganov in telesa. Če se ga ponovno naučimo, lahko zmanjšamo mentalno utrujenost, izboljšamo fokus, podpremo spanec, umirimo živčni sistem in zmanjšamo tveganje za izgorelost.

Pogosta vprašanja

Dodatna vprašanja in odgovori

Zakaj scrollanje ne spočije možganov?

Ker možgani med scrollanjem še vedno obdelujejo nove informacije, slike, čustvene dražljaje in odločitve. To ni zmanjšanje obremenitve, ampak nova obremenitev.

Ali počitek poveča produktivnost?

Da. Počitek obnovi pozornost, zmanjša napake, izboljša odločanje in pomaga možganom delovati bolj jasno.

Zakaj ne morem sedeti v tišini?

Ker je živčni sistem morda navajen stalnih dražljajev. Tišina lahko najprej sproži nemir, nato pa se z redno vajo začne povezovati z umirjanjem.

Kako vem, da počivam pravilno?

Po pravem počitku se običajno počutite bolj mirni, jasni, stabilni ali obnovljeni. Če ste bolj razdraženi, zaskrbljeni ali razpršeni, počitek verjetno ni bil pravi.

Ali je dolgčas del počitka?

Da. Dolgčas je lahko prehod v stanje, ko možgani začnejo urejati misli, povezovati informacije in obnavljati pozornost.

Zakaj stalna dosegljivost preprečuje počitek?

Ker možgani ostajajo pripravljeni na prekinitev. Tudi če ne delamo, del pozornosti čaka na sporočilo, klic ali obvestilo.

Kaj je najboljši prvi korak?

Najboljši prvi korak je en 5-minutni odmor brez telefona na dan. Brez novic, socialnih omrežij, glasbe ali naloge.

Ali se lahko počitka res naučimo?

Da. Počitek je veščina. Če vsak dan vadimo majhne trenutke brez stimulacije, se živčni sistem postopoma nauči, da je mir varen in koristen.