Zakaj odpadajo plodovi kakija?

Odpadanje plodov kakija je pogosto posledica kombinacije dejavnikov: neustrezno zalivanje in stres (prekomerno ali suša), bolezni in škodljivci, pomanjkanje hranil ter slabo opraševanje; prepoznavanje vzroka omogoča ciljne ukrepe, kot so pravilno gnojenje, uravnavanje vlage in zatiranje bolezni, kar pripomore k zdravemu drevesu in boljšemu pridelku.

Pogoji za rast kakija

Ključni dejavniki

Za dober pridelek so odločilni sončna lega (več kot 6 ur dnevno), globoka, dobro odcedna tla s pH 6,0–7,5 in redno namakanje v sušnih obdobjih. Izbor sorte (npr. Fuyu ali Hachiya) vpliva na odpornost proti mrazu in astringenco. Prav tako šteje pravilno obrezovanje, gnojila z NPK razmerjem 10-10-10 v pomladanskem obdobju ter zaščita pred stoječo vlago, ki povzroča gnilobo korenin.

Vpliv klime

Najugodnejša rast poteka pri povprečnih poletnih temperaturah 20–25 °C in blažjih zimah; zimske temperature pod −8 °C lahko poškodujejo mlada drevesa. Ob večji vlažnosti raste tveganje za glivične bolezni, medtem ko suša povzroča stres in odpadanje plodov. V praksi Primorska zagotavlja zanesljivejše pridelke, medtem ko notranjost Slovenije zahteva dodatno zaščito pred spomladanskimi pozebami.

Podrobneje: izbira južnih ali južno-vzhodnih leg zmanjša tveganje pozebe, saj talna masa vpija toploto; uporaba vetrolovov in mulčenja ohranja vlago in znižuje temperaturne ekstreme. Pri sušnih sezonah se priporoča kapljično namakanje z 20–40 l/tedensko za mlado drevo, medtem ko pri stalni vlagi preverite drenažo, saj je stoječa voda najbolj nevarna za koreninski sistem.

Simptomi odpada plodov

Vidni znaki vključujejo prezgodnje odpadanje cvetov in mladih plodov, zmanjšano velikost plodov ter temnenje ali gnilobo na čašici; pojavi se običajno 2–6 tednov po cvetenju. V intenzivnih stresih lahko pride do znatne izgube (do 30–50 %) pridelka. Hkratne spremembe na listih — rumenenje, suhi robovi — ter prisotnost škodljivcev ali poškodb od mrzlic potrdijo vzrok.

Prvi znaki

Prvi znaki nastopijo 1–3 tedne po oprašitvi: plodovi ostajajo majhni (<1–2 cm), čašica porjavi in ob peclju nastane abscizijski sloj, ki vodi v hitro odpadanje. Pogosto spremljajo tudi upočasnjena rast, drobne rdečkaste ali rjave pikice na plodu ter zmanjšano tvorbo semen pri slabem opraševanju.

Faze odpadanja

Odpadanje poteka v treh fazah: (1) cvetni abort (do 3 tednov po cvetenju), (2) mladostni odpad (3–8 tednov), ko izgubljamo največ plodov, in (3) pozni odpad tik pred obiranjem. Najnevarnejša je mladostna faza, saj takrat pride do največjih količinskih izgub; pozni odpad pogosto nakazuje bolezni ali škodljivce.

Podrobneje: spremljajte nasad vsaj enkrat tedensko in merite vlago tal (cilj 60–80 % polne kapacitete); v cvetni fazi izboljšajte opraševanje (dodatne čebele ali opraševanje ročno), v mladostni zagotovite stabilno namakanje in foliarno dopolnjevanje Ca/Zn, v pozni fazi odstranite okužene plodove in uvedite ciljno zatiranje škodljivcev. Beleženje datumov cvetenja in padcev pomaga prepoznati vzorce in optimizirati ukrepe.

Bolezni in škodljivci

Pogoste bolezni

Najpogosteje napadajo kakije anthracnose (Colletotrichum), Botrytis cinerea in koreninske bolezni kot Phytophthora; simptomi vključujejo rjave ugreznjene madeže, gnilobo in predčasni odpad plodov. V mokrih sezonah lahko te bolezni povzročijo tudi do 30–50 % izgub pridelka. Učinkoviti ukrepi so sanitarno obrezovanje, izboljšanje drenaže, zgodnje fungicidne obdelave (npr. baker ali registrirani sistemični fungicidi) in izbor odpornih sort.

Škodljivci in njihovi učinki

Glavni škodljivci so ščitaste uši, mealybugs, pršice (Tetranychus), listne uši in sadne mušice (npr. Ceratitis capitata); povzročajo sesanje sokov, notranjo poškodbo plodov ter predčasni odpad in zmanjšano tržno vrednost. Redno spremljanje s pastmi in vizualni pregledi omogočijo zgodnje ukrepanje, kombinacija bioloških sovražnikov in selektivnih insekticidov pa omeji škodo.

Nepravilna oskrba

Nepravilna oskrba je pogost vzrok odpada plodov: kombinacija neenakomernega zalivanja, napačnega gnojenja in pomanjkanja mikrohranil povzroči hormonske spremembe (več etilena, manj gibberelinov) in lahko vodi do 30–50 % odpada pri hudem stresu. V praksi se to kaže kot prezgodnji odpad majhnih plodov med julijem in avgustom; popravki so usmerjeni v stabilizacijo vlage in uravnotežen vnos NPK ter spremljanje stanja z listnimi analizami.

Zalivanje

Stalna, globinska vlažnost je ključna: zalivajte enkrat do dvakrat tedensko, mlado drevo z 20–40 L, zrelo 40–100 L na enoto, odvisno od tal. Izogibajte se plitvemu, pogostemu zalivanju, ki spodbuja plitke korenine; namakanje s kapljičnim sistemom ohranja enakomerno vlago in je povezano z manjšim odpadom plodov. Pri zasičenih tleh povečajte drenažo, ker stagnacija vode povzroča gnilobe korenin.

Gnojenje

Priporočeno je razdeliti dušik na 2–3 enote spomladi in zgodaj po cvetenju: mlado drevo 50–100 g N/leto, zrelo 150–250 g N/leto; preveč N sproži bujno rast in poveča verjetnost odpada. Uporabljajte uravnotežen NPK (npr. 10-10-20 v plodnostni fazi) in prilagodite odmerke po analizi tal in listov za natančno rabo hranil.

Dodatno pozornost namenite kalciju in boru: foliarne pršitve s 1 % kalcijevim nitratom pri nastanku plodov in ponovitvi čez 2–3 tedne zmanjšajo pomanjkanje, bor v koncentraciji ~0,05–0,1 % ob cvetenju pomaga oploditvi. Redne listne analize (enkrat letno, junij) z merjenimi ciljnimi vrednostmi pomagajo nastaviti natančne količine, s čimer se zmanjša tveganje za odpade zaradi pomanjkanja mikrohranil.

Okoljski stres

Okoljski stres močno prispeva k odpadu plodov kakija; kombinacija nenadnih temperaturnih nihanj, pomanjkanja ali presežka vode ter vetra lahko povzroči 10–30 % povečanje prezgodnjega odpada v stresnih letih. Pomembno je, da v času cvetenja in prvega meseca po oploditvi spremljate vlagovno stanje tal, uporabite namensko namakanje ali odvodnjavanje ter zaščito pred vetrom, saj so takšni ukrepi v praksi zmanjšali odpade in izboljšali pridelke.

Suša

Med sušo pride do zmanjšane oskrbe cvetov in plodov s fotosintatičnim ogljikom in vodo, kar pogosto vodi v odpad plodov v fazi nastajanja (0–30 dni po oploditvi); v mediteranskih nasadih so sušna leta povzročila do 20–40 % manjši donos. Učinkovite rešitve so kapljično namakanje, mulčenje in fazno namensko namakanje v kritičnih obdobjih rasti.

Prekomerna vlaga

Prekomerna vlaga povzroča hipoksijo korenin, spodbuja bolezni kot je Phytophthora in Botrytis ter povečuje odpad plodov po močnem deževju; tla z visokim deležem gline in slabim odvodnjavanjem so najbolj ogrožena. Najboljša preventiva so drenažni sistemi, dvignite gredice in zmanjšajte intenzivnost namakanja po močnem dežju.

Podrobneje: dolgotrajno zasičenje tal več kot 48–72 ur pogosto sproži propad koreninskega sistema in razmah patogenov; zemeljska voda naj bo znižana za vsaj 30–50 cm z drenažo, da se zmanjša pritisk bolezni. Priporočljivo je tudi povečanje organske snovi na 3–5 % za boljšo strukturo tal ter redno spremljanje vlažnosti s sencami ali merskimi sondami za zgodnje ukrepanje.

Preventivni ukrepi

Načrtujte ukrepe kot sistem: pravilno sajenje z razmikom 4–6 m, vzdrževanje dobrega odtoka tal in redno spremljanje stanja vsaj vsakih 7–14 dni v kritičnem obdobju cvetenja in nastajanja plodov. Uporabljajte večfazno zalivanje (mlade 20–40 l/teden, odrasle 50–100 l/teden), uravnoteženo gnojenje in sanitarno obrezovanje, saj kombinacija teh ukrepov zmanjša tveganje zaradi vodenega stresa in bolezni.

Pomembne prakse

Izvajajte redno odstranjevanje okuženih ali odmrlih vej, ohranjajte tla z debelo plastjo malča 5–10 cm in delajte letne analize tal (vsaj enkrat na 2–3 leta). Pravilno obrezovanje pozimi izboljša prezračevanje krošnje; odstranjevanje odvečnih plodov (do 30–50 % v zgodnjih stopnjah) zmanjšuje fiziološki stres in preprečuje odpade.

Upravljanje z zdravjem rastlin

Vpeljite redno diagnostiko: vizualni pregledi, vzorčenje tal in listov vsako sezono ter uporaba feromonskih lepljivk za zgodnje zaznavanje škodljivcev. Pri sumu na Phytophthora izvedite izkop korenin do 30–50 cm; ob potrditvi uvedite drenažo, fosfitne obdelave in odstranitev močno okuženih dreves, da preprečite širjenje.

Zakaj odpadajo plodovi kakija?

Odpadanje plodov kakija je običajno posledica več vzrokov: slabe opraševalnosti, neustreznega namakanja (preveč ali premalo), pomanjkanja hranil (zlasti dušika in kalija), napadov škodljivcev ali bolezni ter temperaturnega stresa v času cvetenja in vezave plodov; tudi prekomerno rojevje ali mladost drevesa poveča odpade. Pravočasna oskrba — prilagoditev zalivanja, gnojenje, zaščita pred škodljivci in redčenje plodov — zmanjša odpade in izboljša pridelek.

Pogosta vprašanja