Kronični stres ni le neprijetno čustveno stanje, temveč sistemski biološki proces, ki postopoma vpliva na skoraj vsak organski sistem v telesu. Ko stresni odziv traja tedne, mesece ali celo leta,…
Stres lahko na koncentracijo vpliva kratkoročno koristno ali dolgoročno škodljivo. Ob akutnem stresu, na primer pred pomembnim nastopom ali rokom, se pozornost pogosto izostri. Ko pa stres postane kroničen, začne…
Stres lahko močno poveča občutek lakote, posebej željo po sladki, slani ali mastni hrani. Glavni razlog so stresni hormoni, predvsem kortizol, ki vpliva na apetit, krvni sladkor in centre za…
Stres lahko hitro zviša krvni sladkor, tudi če niste pojedli nič sladkega. Ko ste pod stresom, telo začne izločati hormone, predvsem adrenalin in kortizol, ki jetrom sporočijo, naj sprostijo glukozo…
Stres povzroča trebušno maščobo predvsem preko hormona kortizola. Ko ste pod kroničnim stresom, vaše nadledvične žleze nenehno izločajo kortizol. Ta hormon neposredno spodbuja nalaganje maščobe v predelu trebuha, in sicer…
Odpornost na stres je sposobnost, da se po stresnih dogodkih hitro vrnemo v ravnovesje, ne da bi nas ti dolgotrajno izčrpali ali zlomili. Gre za prožnost živčnega sistema, ki jo…
Stres na srce vpliva neposredno in zelo hitro, saj so srce, možgani in živčni sistem tesno povezani. Ko smo pod stresom, telo aktivira simpatični živčni sistem in začne izločati adrenalin…
Stres na prebavo vpliva neposredno in zelo hitro, saj so možgani in prebavni trakt povezani v zapleteno dvosmerno komunikacijsko mrežo, ki ji pravimo os črevesje-možgani. Ko ste pod stresom, možgani…
Stres na možgane vpliva takoj in dolgoročno, od kratkotrajne izgube zbranosti do trajnih strukturnih sprememb v ključnih možganskih regijah. Ko smo pod stresom, možgani sprožijo zapleten odziv, ki vključuje hormone…
Stres povzroči takojšnjo hormonsko kaskado, ki je ključna za preživetje. Težava nastane, ko ta odziv ni kratkotrajen, ampak postane kroničen. Dolgotrajni stres namreč globoko poruši delovanje skoraj vseh žlez v…